Ljubezen. Zaljubljenost. Ju lahko enačimo ali pa je ena morda pogoj za nastanek druge? Pri svojem delu s klienti se pogosto srečam z vprašanjem, ali sploh obstaja razlika med tem, da nekoga ljubiš in da si zaljubljen? Ali ni pravzaprav »biti zaljubljen« prva faza, iz katere se potem razvije ljubezen? Dejstvo je, da lahko ljubimo veliko ljudi v svojem življenju na različne načine (materinska ljubezen, sestrska/bratska ljubezen, prijateljska ljubezen…), a v tokratnem prispevku

Čeprav ni enotnega niza značilnosti, ki bi opredelile nekoga kot osamljenega, večina osamljenih ljudi pripada v eno ali več vrst osamljenosti, ki jih bom predstavila v nadaljevanju. Morda koga od vas nagovorijo in spodbudijo k razmišljanju o tem, kaj osamljenost je, zagotovo pa boste več zvedeli o tem, kako jo doživljamo in kako najbolje pomagati osamljenim. Vrste osamljenosti: 1. Pomanjkanje fizičnega stika Nekateri ljudje se počutijo osamljene predvsem zato, ker so fizično

Osamljenost je ena močnejših izkušenj, ki jih obravnavamo v psihologiji človeka. Pogosto je tudi eden od čustev, ki jih napačno interpretiramo. Medtem ko vsi v bistvu vemo, kaj pomeni biti osamljen, je to težko natančno opredeliti, saj je izkušnja osamljenosti tako raznolika in individualna – vsak jo doživlja na svoj, unikaten način. V tem prispevku si bomo pogledali, kaj je osamljenost, kako se razlikuje od podobnih konceptov, kot sta izolacija in samota, ter kaj jo povzroča

O ranljivosti sem se malo že dotaknila v prejšnjem prispevku o medosebnih odnosih. Ranljivost je ena ključnih lastnosti, ki gradijo zdrave medosebne odnose, saj s tem, ko se odpremo drugemu, pokažemo, da mu zaupamo in da se mu počutimo blizu. Ranljivost je stanje čustvene izpostavljenosti, ki jo spremlja določena stopnja negotovosti. Namreč s tem, ko se odpremo drugemu, izpostavimo svoj notranji svet in sebe morebitni prizadetosti. S tem pa tudi pokažemo, da smo pripravljeni

Človek je po naravi družabno bitje in za svoj obstoj potrebuje odnose z drugimi ljudmi – z družino, prijatelji, sodelavci... Povezave, ki jih gradimo z drugimi, so ključnega pomena za naše socialno, čustveno in fizično zdravje. Medosebni odnosi predstavljajo vir podpore in opore, iz katere v težkih življenjskih preizkušnjah lahko črpate moč. V tokratnem članku bom predstavila, kaj so bistveni stebri za izgradnjo in ohranjanje kakovostnih, bližnjih medosebnih odnosov, tako s p

Po določenem času je normalno, da v odnosu pride do občutka, da je vse le še navada. Vsak dan je enak, le obveznosti se menjajo in že je tukaj vikend, kjer ravno tako že vnaprej vemo, kaj se bo dogajalo. Nič več spontanosti, navdušenja in veselega pričakovanja. Le kam so se izgubili? Dobra novice je, da lahko to “navajenost”, ki se je zajedla morda tudi v vaš odnos, sami odstranimo in jo nadomestimo s pristno bližino, ki bo vaš odnos dvignila na drugo raven. Nekaj namigov za

V prejšnjem članku smo govorili o tem, kaj je intimnost in zakaj je tako pomemben del odnosov. Tokrat pa bomo predstavili nekaj dejavnikov, ki “gradijo” intimnost in bližino v odnosu: 1. Zaupanje: da lahko z nekom delimo najglobje dele sebe, mu moramo popolnoma zaupati. Enako velja za nas – izkazati se moramo za zaupanja vredno osebo. 2. Sprejemanje: znak, da smo si z nekom zares blizu je, ko nas drugi v odnosu sprejema v celoti – takšne kot smo. Tako našo zabavno in prijetn