top of page
Search

Zakaj je pomembna ranljivost v medosebnih odnosih


O ranljivosti sem se malo že dotaknila v prejšnjem prispevku o medosebnih odnosih. Ranljivost je ena ključnih lastnosti, ki gradijo zdrave medosebne odnose, saj s tem, ko se odpremo drugemu, pokažemo, da mu zaupamo in da se mu počutimo blizu.




Ranljivost je stanje čustvene izpostavljenosti, ki jo spremlja določena stopnja negotovosti. Namreč s tem, ko se odpremo drugemu, izpostavimo svoj notranji svet in sebe morebitni prizadetosti. S tem pa tudi pokažemo, da smo pripravljeni ljubiti in biti ljubljeni. Strah pred ranljivostjo je zelo pogost. A ko razumete ta osrednji čustveni izziv, se lahko naučite, kako biti ranljivi – in zakaj je to koristno.



Zakaj je ranljivost pomembna


To, da se izpostavimo (pokažemo svojo ranljivost), terja od nas pogum. Ta pogum pa se obrestuje – tisti, ki so nam pomembni, nas šele tako lahko vidijo, spoznajo, začutijo in razumejo, to pa v nas vzbuja številne pozitivne občutke. Biti ranljiv je tudi pomemben način za spodbujanje pristnosti, pripadnosti in bližine v odnosih.


Ranljivost vpliva na:

  • Občutek moči: z ranljivostjo raste vaša samozavest in zaupanje vase, v sposobnost obvladovanja zahtevnih situacij v življenju. To vam lahko pomaga, da postanete bolj odporni na življenjske izzive;

  • Bližino v odnosih: ranljivost vpliva na intimnost oziroma bližino v medsebojnih odnosih. Poglobi se vaše sočutje, empatija in povezanost z drugimi;

  • Samosprejemanje: ranljivost vam omogoča, da sprejmete različne vidike sebe, kar krepi vašo samopodobo in lastno vrednost ter spodbuja bolj pristno izražanje.


Na tem mestu se zagotovo sprašujete, zakaj se torej tako bojimo biti ranljivi, če ranljivost prinaša toliko koristi za nas in naše medosebne odnose. Zato, ker s tem, ko smo ranljivi, popolnoma izpostavimo sebe – se na nek način razkrijemo. Pokažemo vse dele sebe, ne le tiste prijetne in všečne – torej tudi žalost, sram, razočaranje, jezo, strah, itd. Poleg tega je strah pred ranljivostjo pogosto povezan tudi s strahom pred zavrnitvijo ali zapuščenostjo.


Poglejmo si nekaj primerov ranljivosti:

  • Naredite nekaj, kar bi lahko povzročilo zavrnitev s strani drugih

  • Spregovorite o napakah, ki ste jih naredili

  • Z drugim delite informacije o sebi, ki jih običajno ohranjate zase

  • Izrazite čustva, kot so na primer sram, žalost, jeza ali strah

  • Ponovno vzpostavite stik z nekom, s katerim ste se sprli

  • Iskreno spregovorite o tem, kaj potrebujete v razmerju, vključno z vašimi mejami in pričakovanji.



Kdaj in kako zapremo svoje srce


Kot majhni otroci smo bili vsi odprti, avtentični in ranljivi. Kar poglejte kakšnega otroka, kako lahkotno teče, se smeje iz vsega srca, ko je vesel in joče na ves glas, ko mu je hudo – otroci so pristni v svojem izražanju čustev. Z odraščanjem smo vsi prej ali slej začeli zapirati svoja srca, saj so nas različne življenjske situacije naučile, da je svet lahko tudi zelo boleč. Spoznali smo, da vsi ljudje niso naši prijatelji in da nam vsi ne želijo dobro ter da vse situacije niso vedno varne za nas.


Tako smo se sčasoma naučili zaščititi pred neprijetnimi izkušnjami in to smo storili tako, da smo okoli svojih src zgradili zidove – bolj ali manj trdne. Ko smo v ljubezni doživeli zavrnitev, smo sami sebe prepričali, da tako ali tako nismo nikoli ljubili te osebe, saj smo mislili, da nas bo na ta način zavrnitev manj bolela. Naučili smo se umetnosti zanikanja. Morda ste začeli celo verjeti, da niste dovolj dobri in ponotranjili negativne misli in občutke o sebi.



Vpliv izoliranosti od drugih (zaprto srce)


Čeprav so tovrstni mehanizmi spoprijemanja z razočaranjem in bolečinami normalni in naravni, so tudi samouničujoči. Pomembno je, da se iz preteklih napak učimo, saj na tak način osebnostno rastemo. Poleg tega je enako pomembno tudi, da sami sebi odpustimo za pretekle napake. Kako hitro znamo odpustiti napako ali celo neprimerno vedenje nekomu drugemu, medtem ko sami sebe še naprej obsojamo zaradi napake, ki smo jo naredili?


S tem, ko se izoliramo od drugih v nek na videz varen prostor in okrog svojega srca zgradimo oklep, zaustavimo pretok energije in ljubezni v obe smeri. Zgradimo čustveno obrambo in nismo sposobni več niti dajati niti sprejemati pristne bližine in naklonjenosti. Zato se mnogi počutijo izolirane in osamljene. Strah pred ranljivostjo ljudi pogosto vodi do tega, da nehote povzročijo bolečino ne le sebi, temveč tudi drugim. Posamezniki s tem strahom postanejo "distancirani" ali oddaljeni od drugih. Nekateri se “utapljajo” v delu in so polno zaposleni s službo, šolo ali kakšno drugo dejavnostjo, ki jih popolnoma okupira, nekateri pa preprosto izginejo ob prvem znaku, ko bi se odnos lahko poglobil in postal bolj intimen. Nekateri “igrajo igro” potiskanja in vlečenja - pritegnejo potencialnega partnerja samo zato, da se lahko čustveno umaknejo, ko se druga oseba preveč približa, nato pa to osebo ponovno pritegnejo nazaj, ko je razdalja ponovno dovolj velika zanje.



Objemite svoj pristni jaz


Ker ste bili v življenju že prizadeti in zavrnjeni s strani ljubljenih oseb, se želite čimbolj izogniti ponovni bolečini – zato zaprete svoje srce in ne dovolite nikomur blizu. A na tak način boste le še bolj osamljeni in prizadeti. Z grajenjem zidov in zapiranjem pred drugimi poglabljate občutek osamljenosti in prepričanje, da vas nihče ne razume, da ste sami na svetu.


Eden od načinov kako si pomagati ven iz samoizolacije in kako se znebiti strahu pred ranljivostjo je, da sprejmete svoj pristni jaz, sebe takšnega, kot ste. Torej z vsemi lastnostmi, karakteristikami, posebnostmi, čustvi… - dobrimi in slabimi. Vse to ste vi.


Naučiti se morate ljubiti in sprejeti sebe v celoti. Vendar le to ni tako preprosto, kot se morda sliši. Kajti vsak izmed nas ima pomanjkljivosti, neprijetne zgodbe in pretekle napake, ki bi jih najraje pozabili ali pa si želimo, da bi določene stvari lahko spremenili. To je naša narava. V pomoč naj vam bo to, da niste edini – vsi se tako počutijo. Ne glede na to, kako uspešen, kako lep, kako popoln je nekdo videti, ima vsak izmed nas kakšno pomanjkljivost, se počuti kdaj negotovega in dvomi vase.



Ciljajte na dovolj dobro, ne na popolno


Pomislite na najbolj dinamično in sposobno osebo, ki jo poznate: tisto, ki vedno ve, kaj reči ali narediti, ima popolno obleko za vsako priložnost in se vam zdi uspešna na vseh področjih življenja.

Zdaj pa si zamislite, da bi ta oseba rekla nekaj neumnega? Bi ji zamerili? Ali pa, da vas je ta oseba besedno napadla? Se vam zdi to neoprostljivo? Seveda ne.


Razumete in sprejemate, da so drugi nepopolni, da imajo dobre in slabe dneve, da imajo pomanjkljivosti in slepe pege ter trenutke šibkosti. A po tem jih ne opredeljujete - spominjate se njihovih zmag in sijočih trenutkov ter ljubezni in svetlobe.


Zakaj bi se torej do sebe vedli drugače? Zakaj s seboj tako grdo ravnamo in se obtožujemo za stvari, ki jih drugim zlahka in hitro odpustimo? Zakaj samodejno domnevamo, da nas bodo drugi sodili strožje kot mi njih?


Eden od načinov, kako izboljšati svojo sposobnost samo-sprejemanja je, da se do sebe vedete na enak način, kot bi ravnali s prijateljem ali ljubljeno osebo. Bodite enako sočutni in razumevajoči do sebe – pač ste naredili napako, niste znali v določeni situaciji drugače odreagirati. Skozi izkušnje se vsi učimo in sedaj veste, kako boste naslednjič ravnali drugače. Pogovorite se s seboj, kot bi razumevanje, sočutje in podporo dajali neki bližnji osebi. Naj bo to vodilo skozi vaše življenje.



Kako se imeti rad


Če se želite naučiti sami sebe iskreno imeti radi, začnite tako, da se priznate kot celotno človeško bitje – z vsemi pomanjkljivostmi in lastnostmi, na katere niste najbolj ponosni. Sprejmite svoje pretekle napake, vendar se zavedajte, da ne opredeljujejo vas kot osebe, vaše sedanjosti ali prihodnosti. Opravičite se vsem tistim, za katere menite, da ste jim storili krivico, nato pa nadaljujte svoje življenje in odpustite sami sebi.


Čeprav je to pogosto lažje reči kot narediti, poskusite živeti z zavedanjem nekaj preprostih življenjskih resnic:


1. Pomembni ste. Nikoli se ne boste zares zavedali vseh življenj, ki ste se jih dotaknili s svojimi dejanji in s svojo prisotnostjo na tem svetu, a dejstvo je, da ste mnogim spremenili življenje in jim veliko pomenite.


2. Sprejmite svoje napake. Napake vam dajo ogromno izkušenj in le iz njih se zares učimo in rastemo kot oseba. So bistveni del življenja in našega osebnega razvoja.


3. Nehajte dokazovati svojo vrednost. Ljudje, zlasti tisti, ki imajo nizko samopodobo in se bojijo ranljivosti, vedno poskušajo dokazati, da so vredni naklonjenosti drugih. Skrbi jih, da jih bodo drugi zapustili, zato nenehno ugajajo drugim. In kaj dobijo? Ravno nasprotno od tega, kar si želijo – “prijatelje”, ki jih zanima le, kaj lahko dobijo od njih, ne pa, kaj jim lahko ponudijo. Medtem, ko si želijo resnične prijatelje, ki jih zanima, kdo so, kako se počutijo in jim je mar zanje. Le te pa pritegnemo v svoje življenje šele, ko imamo sami sebe radi in se znamo ceniti.


4. Ne pozabite, da ne morete biti vsem vse. Ponudite najdragocenejše darilo – sebe – namesto da poskušate biti vse za vse ljudi. To ne pomeni, da ne smete biti prijazni do drugih, le naj vaša prijaznost izhaja iz ljubezni in ne iz strahu ali samo-obsojanja.



Ko se boste resnično naučili sprejemati in ljubiti sebe, boste vse lažje izkazovali resnično ranljivost. Ko bo vaš občutek lastne vrednosti močan, potem ne boste več potrebovali drugih za potrditev, da ste v redu. Ker boste v sebi čutili, da ste v redu točno takšni, kot ste. Takrat se boste tudi lahko oddaljili od tistih, ki se do vas obnašajo nespoštljivo in s tem naredili prostor za nove, zdrave, spoštljive in ljubeče odnose.



Ta pot ni lahka, zato je pogosto potrebna strokovna pomoč, zlasti če je vaš strah globoko zakoreninjen in traja že dlje časa. Ne glede na pot, ki jo boste izbrali, je premagovanje strahu pred ranljivostjo pomembna življenjska izkušnja in vredna vašega truda.




Comments


bottom of page