top of page
Search

Potreba po ugajanju drugim in zakaj je to težava

Updated: Mar 26, 2022


S tem, da pomagamo prijatelju v stiski ali da nekaj lepega naredimo za bližnjega, ni nič narobe. Pa čeprav smo morali zaradi tega spremeniti svoje načrte in preložiti nekatere svoje obveznosti. A če tako ravnamo večino našega časa in da vedno “spustimo vse iz rok”, ko nas bližnji prosi za pomoč ali pa iščemo načine, kako poskušati pomagati in osrečiti druge, to ni v redu.




Ugajanje drugim pomeni, da je vse naše delovanje usmerjeno v to, da bi nas drugi sprejel, nas imel rad. Pri tem “povozimo” sebe – svoje potrebe in želje. Ne živimo svojega življenja, saj so v ospredju vedno drugi in njihove potrebe. Nekateri so pravi mojstri v prepoznavanju potreb drugih in izgleda, kot da znajo brati misli. Vse to zato, ker želimo biti sprejeti in ljubljeni. Tovrstno vedenje škoduje nam samim, saj izgubljamo energijo in čas za druge, namesto, da bi vlagali vase, poleg tega pa to vpliva negativno tudi na medsebojne odnose, saj v svojem ravnanju nismo iskreni. Vodi nas strah.



Kaj pomeni ugajanje drugim


Posameznik, ki ugaja drugim, tako ravna iz strahu pred tem, da bi bil zavrnjen, iz občutka negotovosti, iz potrebe po tem, da bi bil všečen. Boji se, da če bo prenehal s tem ravnanjem, da ga bodo vsi zapustili, da bo druge razočaral in tako ga nihče ne bo maral. Tako je v ozadju želje po ugajanju drugim vedno slaba, krhka samopodoba in pomanjkanje občutka lastne vrednosti.


Posameznik, ki pomaga svojemu bližnjemu iz pristne želje po tem, da želi pomagati ali nekoga osrečiti, se zaveda svoje lastne vrednosti, spoštuje samega sebe in ve, kaj mu daje smisel v življenju. Na drugi strani pa posameznik, ki ugaja drugim iz potrebe, da bi bil sprejet, nima samospoštovanja in se ne zaveda svoje vrednosti. Skrbi ga, kaj si drugi mislijo o njemu – zato je prijazen do drugih, da bi na ta način dobil potrditev, da je vreden. S svojim ravnanjem želi od drugih zagotovilo, da je nepogrešljiv in pomemben za njih. Samopotrditev torej ne išče v sebi, temveč pri drugih. Želi biti vsem všečen in ne prenese misli, da ga kdo ne bi sprejel. Šele ko to doseže, se lahko malo sprosti in začuti, da je nekaj vreden.


Ta posameznik se izogiba konfliktom. Njegov glavni cilj je vedno, da je drugi srečen in zadovoljen, konflikt pa pomeni, da je bil on neuspešen. Ne pomisli, da je imel prijatelj na primer slab dan in da je zato slabe volje. Lahko gre celo tako daleč, da prevzema vlogo mediatorja v konfliktih pri drugih samo zato, da bi on dobro izpadel.



Značilnosti posameznikov, ki ugajajo drugim:

  • Se ne ceni in ima občutek, da je malo vreden

  • Zadovoljuje potrebe drugih

  • Ignorira oz. ne upošteva svoje lastne potrebe

  • Drugi določajo njegov urnik

  • Je preveč prijazen, na splošno se z vsem strinja

  • Redko reče NE

  • Počuti se vrednega, ko se ujema z drugimi

  • Pohvale drugih mu ogromno pomenijo

  • Vedno se opravičuje, čeprav ni potrebe po tem

  • Prevzame krivdo, ko ni kriv

  • Opravičuje se za napake drugih

  • Ima zelo malo samozavedanja.



Vzroki za ugajanje drugim


Za nagnjenje k ugajanju drugim obstaja več vzrokov. Običajno gre za kombinacijo različnih dejavnikov:


1. Travma iz preteklosti

Ugajanje drugim se lahko razvije kot odziv na strah, povezan s travmo. Če je posameznik v otroštvu doživel neupoštevanje njegovih čustev in potreb s strani staršev oz. skrbnikov ali pa kasneje v partnerski zvezi, ima težave s postavljanjem mej. Spoznal je, da je varneje narediti, kar želijo drugi od njega in najprej poskrbeti za njihove potrebe. S tem, ko je ugajal, je bil varen in sprejet.


2. Težave s samozavestjo

Sporočila o vaši identiteti, ki so vam jih dali vaši starši ali skrbniki v času odraščanja, je težko izbrisati. Če ste se na primer naučili, da vaša vrednost izvira iz tega, kaj naredite za druge, se bo to prepričanje verjetno ponavljalo skozi vaše življenje, razen če boste uspeli spremeniti to prepričanje z delom na sebi.


3. Strah pred zavrnitvijo

Narava in kvaliteta odnosov iz zgodnjega otroštva ima velik vpliv na kasnejše življenje. Če so vaši starši ali skrbniki ljubezen do vas pogojevali s tem, kakšno je vaše vedenje, ste kot otrok hitro ugotovili, da je najbolje, da se vedete tako, da bodo vaši starši srečni. Da bi se izognili zavrnitvi ali kazni, če ste naredili kaj narobe, ste se raje naučili vedno narediti, kar so želeli, morda še preden so to zahtevali od vas.



Kateri so tipični znaki in karakteristike posameznikov s pretirano željo po ugajanju, si lahko preberete v naslednjem prispevku.


bottom of page