Transakcijska analiza (TA) je eden izmed sodobnih terapevtskih pristopov, ki sloni na teoriji razvoja, osebnosti in komunikacije. Pri tem beseda transakcija pomeni izmenjavo sporočil med ljudmi. Klienta vidi kot samostojnega posameznika, ki razmišlja, sprejema odločitve na podlagi svojih prepričanj o sebi, drugih in svetu ter prevzema odgovornost za svoje doživljanje in vedenje. 

Teorija transakcijske analize temelji na ideji, da smo vsi ljudje »v redu« oz. dovolj dobri že s tem, da obstajamo. Tekom življenja in naših osebnih izkušenj pa lahko razvijemo prepričanje, da »jaz« nisem v redu ali pa da »drugi« niso v redu. Takšna prepričanja vodijo k težavam s samopodobo ali v medosebnih odnosih, zato jim transakcijska analiza namenja še posebej veliko pozornosti. 

Splošen cilj transakcijske analize je pomagati klientom, da postanejo visoko zavedni sebe in svoje okolice, so bolj spontani in zmožni intimnega razkrivanja samega sebe. Zaradi poudarka na transakciji (medosebni izmenjavi) je še posebej primerna za kliente s čustvenimi ali medosebnimi težavami (npr. čustveno izsiljevanje), nizkim samospoštovanjem (npr. samoponiževanje, nezaupanje vase) ali težavami v komunikaciji (npr. kritiziranje). 

V transakcijski analizi so za lažje razumevanje osebnosti razvili pojem ego stanja, in sicer ego stanje otroka, starša in odraslega. Slednje lahko razumemo kot sestavne dele naše osebnosti, ki določajo naše čustvovanje, mišljenje ter vedenje in se jih težko zavedamo, po njih pa se ravnamo celotno naše življenje. 

-    Kadar neka okoliščina v nas sproži močna čustva se po transakcijski analizi nahajamo v ego stanju otroka. To ego stanje se aktivira ob okoliščinah, ki v nas vzbudijo spomin na pretekle dogodke iz otroštva, zato se nanje intenzivno odzovemo z enakimi čustvi, doživljanjem in vedenjem, kot v otroštvu. Postanemo lahko prestrašeni, prizadeti, jezni, užaljeni, ubogljivi, ranljivi, sramežljivi, uporniški (adaptirani otrok) … ali pa veseli, brezskrbni, nagajivi, radovedni, navdušeni, itd. (svobodni otrok).
-    Kadar okoliščine od nas zahtevajo uporabo avtoritete pravimo, da se nahajamo v ego stanju starša, saj sami sebe postavimo v pozicijo moči. Takšen del osebnosti se je razvil na podlagi ponotranjenih stališč, prepričanj, vrednot, norm, kritik in pravil (npr. »do drugih bodi vljuden«), s strani naših staršev, vzgojiteljev, trenerjev ali drugih pomembnih oseb iz našega zgodnjega obdobja. Takrat postanemo kritični, ocenjevalni, ukazovalni, kaznovalni in obsojajoči (kritični starš) ali pa zaščitniški, skrbni, negujoči, ljubeči, spodbujajoči in empatični (negujoči starš) do sebe ali drugih.
-    Kadar razmišljamo in se vedemo razumno ter objektivno glede na trenutno situacijo, pa se po transakcijski teoriji nahajamo v ego stanju odraslega. Takrat je naša zaznava situacije skladna z realnostjo, zato delujemo z razumom (ne s čustvi). Kar pomeni, da objektivno analiziramo stanje, smo osredotočeni, raziskujemo, postavljamo vprašanja, skušamo razumeti situacijo iz različnih zornih kotov, iščemo rešitve, itd. 

Vsa tri ego stanja se znotraj nas ves čas izmenjujejo in prilagajajo zahtevam situacije. Analiza ego stanj tekom transakcijske analize omogoča odkrivanje vzorcev dobre in slabe komunikacije v odnosu s samim seboj in drugimi osebami. Na informacije, dogodke in okoliščine se namreč ne odzivamo takšne kot so v resnici, ampak vsaki situaciji nezavedno pripišemo določen pomen in ta je podlaga za naš odziv (npr. če dejanje sočloveka zaznamo kot pozitivno, smo do njega naklonjeni; če pa ga zaznamo kot grožnjo, smo do njega obrambni ali nastrojeni). Kadar resnična situacija ni skladna z našo zaznavo oz. pripisanim pomenom, lahko to privede do težav v odnosu do samega sebe ali v odnosu do drugih ljudi. Te težave pa skuša naslavljati transakcijska analiza, da bomo lahko v našem okolju delovali osvobojeno in ustrezno. 

V transakcijski analizi pomemben pojem predstavlja referenčni okvir. Gre za skupek naših predstav, pričakovanj in prepričanj, skozi katere interpretiramo sebe, druge in svet, ki smo jih razvili na podlagi pogledov pomembnih oseb v našem otroštvu ter naših osebnih življenjskih izkušenj. Referenčni okvir predstavlja naš notranji zemljevid za doživljanje in odzivanje, saj se po njem ravnamo v vsakodnevnih situacijah. Kajti ljudje se ne odzivamo na realne dražljaje in situacije takšne kot so, temveč glede na pomen, ki jim ga pripišemo. Kadar sta naš referenčni okvir in objektivna realnost skladna, delujemo učinkovito in nimamo težav. Težave nastanejo kadar se naš referenčni okvir ne ujema z objektivno stvarnostjo.

Transakcijska analiza izpostavlja tudi pomen življenjskega skripta ali scenarija, ki predstavlja naš nezavedni vodnik skozi življenje. Na nezavedni ravni si skozi sporočila pomembnih oseb in lastnih izkušenj tekom odraščanja (nekje do 7. leta starosti) oblikujemo načrt za življenje. Gre za skupek naših lastnih nezavednih odločitev, zaključkov in preživetvenih reakcij, ki kasneje določajo naše vedenje in odnos do sebe, drugih in sveta. Življenjski načrt se oblikuje, ko si kot otroci poskušamo odgovoriti na pomembna vprašanja – npr. kdo sem, kakšen sem, kaj je moja vrednost, kakšni so drugi in njihova vrednost, kakšen je zunanji svet, kaj je prav in narobe, itd. Pogosto so naša zgodnja prepričanja, zaključki in interpretacije nefunkcionalna in nas pričnejo ovirati v odrasli dobi, kar vodi k težavam na različnih področjih življenja.

Transakcijska analiza lahko zato klientom pomaga pri ozaveščanju lastnega pogleda na sebe, druge in svet ter pri spreminjanju neustreznih prepričanj, dojemanj in vzorcev odzivanja. To omogoča, da klienti spremenijo poglede in posledično doživljanje ter odzivanje v različnih okoliščinah, bolje delujejo v medosebnih odnosih ter zaživijo polnejše življenje.