Search

Najpogostejše oblike osamljenosti

Updated: May 24


Čeprav ni enotnega niza značilnosti, ki bi opredelile nekoga kot osamljenega, večina osamljenih ljudi pripada v eno ali več vrst osamljenosti, ki jih bom predstavila v nadaljevanju. Morda koga od vas nagovorijo in spodbudijo k razmišljanju o tem, kaj osamljenost je, zagotovo pa boste več zvedeli o tem, kako jo doživljamo in kako najbolje pomagati osamljenim.





Vrste osamljenosti:


1. Pomanjkanje fizičnega stika

Nekateri ljudje se počutijo osamljene predvsem zato, ker so fizično izolirani od drugih. V času pandemije koronavirusa smo vsi doživeli fizično izolacijo in odmik od drugih ljudi, s katerimi smo bili sicer bolj ali manj v rednih stikih (sodelavci, prijatelji, širša družina…). Nekateri so fizično izolacijo prenašali bolje, nekateri slabše. V času “lockdowna” smo se še vedno lahko povezali z drugimi prek tehnologije, kot so telefon, besedilna sporočila, Zoom itd., a vendar smo na koncu ugotovili, da tovrsten “digitalen” stik ne more nadomestiti fizičnega kontakta. Ko je fizična bližina dalj časa odsotna, se lahko na koncu počutimo precej osamljene, čeprav smo še vedno povezani na številne druge načine.



2. Pomanjkanje skupnih interesov

Pogosta vrsta osamljenosti izvira iz tega, da nimate skupnih interesov z ljudmi, s katerimi redno komunicirate. Na primer, če ste športni navdušenec, obkroženi pa ste z ljudmi, ki so se s športom nazadnje srečali v osnovni šoli v obliki telovadbe, bo to sčasoma povzročilo občutek osamljenosti in prekinitev stikov, saj s temi posamezniki nimate skupnih interesov in ne boste mogli preživljati prostega časa z njimi kot bi si želeli, aktivno. To je še posebej pomembno, če gre za vaše najbližje, kot so partner, otroci, starši, prijatelji.


Še en primer: najpogosteje se tovrstna osamljenost pokaže v romantičnih razmerjih, kadar posamezniki vstopijo v razmerje (morda se celo poročijo) prehitro in si ne dajo časa za spoznavanje drug drugega. Kasneje, ko “zaljubljenost” mine, spoznajo, da dejansko nimajo veliko skupnih interesov. V takšnem razmerju pride nato do zamer in osamljenosti (enega ali obeh), v kolikor se partnerja zavestno ne potrudita reševati problema – najti skupne interese.



3. Pomanjkanje skupnih vrednot

Tudi če ste v fizičnem kontaktu z ljudmi in tudi če imajo ti ljudje podobne interese kot vi, pa v svojem življenju nimate vsaj nekaj ljudi, ki si delijo podobne vrednote, se lahko na koncu počutite še vedno osamljene.


Vrednote so tiste stvari, ki so nam najpomembnejše. Toda če ste obkroženi z ljudmi, ki imajo drugačne vrednote od vaših in so jim pomembne druge stvari v življenju, lahko postanete osamljeni. Po drugi strani pa velja, da tudi če nimate veliko skupnih interesov, lahko zelo močna usklajenost med temeljnimi vrednotami združi ljudi na izjemne načine.


Ujemanje vrednot je zelo pomembno za kakovostne in zdrave odnose. Težava je, ker se kaj dosti ne ukvarjamo s samo-izpraševanjem, kaj dejansko so moje vrednote in kaj je meni pomembno… in se znajdemo v odnosih, kjer se zaradi neujemanja vrednot počutimo osamljene. Nekdo, ki ima družino kot vrednoto na prvem mestu bo težko srečen v odnosu z nekom, ki ima na prvem mestu vrednot prijatelje in druženje ali kariero.



4. Pomanjkanje čustvene intimnosti

Pomanjkanje čustvene intimnosti oziroma bližine je, ko se ne počutimo povezani z drugimi ljudmi na pristni čustveni ravni:

  • težko se odpremo in izrazimo svoja čustva

  • imamo občutek, da nas drugi ljudje v resnici ne razumejo in pogosto se počutimo nerazumljene ali nespoštovane

  • ko se malo odpremo, se hitro počutimo prestrašene ali ogrožene. Zaradi strahu pred ranljivostjo v prihodnosti onemogočamo vzpostavitev odnosov.


Pomanjkanje čustvene intimnosti je zelo boleče, saj je na eni strani ogromna želja po občutku bližine, na drugi strani pa je strah pred njo. Ne samo, da se ti posamezniki počutijo kronično osamljene, temveč tudi pogosto doživljajo veliko tesnobe in sramu, ker vedo, kaj bi »morali« narediti, da bi bili bližje, a tega dejansko ne zmorejo narediti.



5. Pomanjkanje stika s seboj

Za mnoge ljudi, ki se spopadajo s kronično osamljenostjo, je značilno, da nimajo dobrega odnosa sami s seboj. Nekaj primerov, kaj pomeni, da nimate dobrega stika s seboj:

  • nenehno ste zaposleni, tako da vam nikoli ni treba biti sami s svojimi mislimi

  • običajno se poskušate izogniti (jih potlačiti) težkim čustvom, kot so strah, žalost, razočaranje, jeza, itd., namesto da bi jih poskušali razumeti

  • o svojem razpoloženju in občutkih govorite v nejasnih in splošnih ali metaforičnih izrazih.


Slab stik s seboj pomeni, da si ne vzamete časa, da bi zaznali in prisluhnili svojim mislim, občutkom, prepričanjem, razpoloženju, pričakovanjem, željam, itd.


Izogibanje svojega notranjega sveta lahko kratkotrajno nudi olajšanje, saj vas reši iz tega, da boste morali izkusiti nekaj težkega ali bolečega. Toda na dolgi rok vas odklopi od vas samega, zaradi česar se počutite kot »tujec v svoji koži« in posledično zelo osamljeni.



V prihodnjem prispevku pa si bomo pogledali najbolj pogoste negativne učinke in posledice kronične osamljenosti.



#loneliness #experienceofloneliness #isolation #intimacy #relationship #values #lackofphysicalconnection #lackofcommoninterests #lackofsharedvalues #lackofemotionalintimacy #vulnerability #lackofselfintimacy #osamljenost #izkusnjaosamljenosti #izolacija #samota #intimnost #odnos #vrednote #pomanjkanjefizicnegastika #pomanjkanjeskupnihinteresov #pomanjkanjeskupnihvrednot #ranljivost #pomanjkanjestikasseboj