Osamljenost in strah pred osamljenostjo močno vplivata na naše življenje in pogosto vodita do slabih odločitev in samosabotaže. Biti osamljen ni prijeten občutek - za nekatere je zelo boleče. Doživljanje osamljenosti pa je lahko še hujše kadar se poslužujemo napačnih strategij s katerimi si sicer poskušamo olajšati slabo počutje.
Raziskave kažejo, da osamljenost resno ogroža dobro počutje in fizično zdravje. Poleg povezave s simptomi depresije in drugimi oblikami duševnih bolezni, je osamljenost tudi dejavnik tveganja za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in artritis. Poleg tega imajo osamljeni ljudje dvakrat večjo verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Stanje kronične osamljenosti lahko sproži neugodne fiziološke odzive, kot so povečana proizvodnja stresnih hormonov, težave s spanjem in oslabljen imunski sistem.
V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše neučinkovite strategije spoprijemanja s kronično osamljenostjo ter posledični negativni učinki:
1. Vztrajanje v nezdravih odnosih
Ko se počutimo osamljene, je povsem normalno, da se v nas vzbudi želja po druženju in bližini. In druženje s komer koli je pogosto zelo dobro začasno olajšanje osamljenosti.
Na žalost, tako kot mnoge stvari v življenju, ki dajejo dober občutek le na kratek rok, so lahko dolgoročni učinki takšnega ravnanja zelo neprijetni in škodljivi za nas. To pomeni, da se zaradi hude osamljenosti družimo in poskušamo zbližati z ljudmi, s katerimi nimamo veliko skupnega in katerim ni mar za nas. Prav tako se lahko nepremišljeno spustimo v nov partnerski odnos, ne da bi bili pozorni ali nam oseba zares ustreza. In tako se znajdemo v nezdravih (lahko celo nasilnih, izkoriščevalskih) odnosih, ki nam ne morejo nuditi občutka bližine, povezanosti in izpolnjenosti, le zaradi strahu pred samoto.
Mnogi, ki nimajo izkušnje kronične osamljenosti, ne razumejo ljudi, ki ostajajo v nezdravih odnosih. Potrebno je razumeti, da so ti posamezniki pripravljeni sprejeti in potrpeti vse, da le ne bi bili ponovno osamljeni. Osamljenost – ali strah pred njo – sta lahko zelo močna motivatorja za vztrajanje v nezdravih odnosih.
2. Uživanje alkohola, drog in drugih substanc
Za nekatere je najpreprostejši način, da zmanjšajo občutek osamljenosti, da se “odklopijo” od tega občutka. Se omamijo.
Droge in alkohol omogočijo hitro olajšanje od težkih in neprijetnih občutkov, a le za kratek čas. Hkrati pa povzročijo številne druge težave in v resnici stisko samo še poglabljajo. Gre za poskus pobega od težkih občutkov osamljenosti, žal pa ti ne izginejo. Posledice pa so pogosto razvoj odvisnosti in še večja odtujenost od samega sebe in drugih, kar predstavlja začarani krog skozi katerega se težave le poglabljajo.
3. Nenehna zaposlenost in stres
Pogosto neprepoznan negativni učinek osamljenosti je nenehna zaposlenost in stres, ki jo spremljata.
Za mnoge, ki so bodisi osamljeni ali se bojijo osamljenosti zaradi preteklih negativnih izkušenj, je eden od mehanizmov spoprijemanja nenehna zaposlenost z nečim – takoj po službi že hitijo na srečanje s prijateljem, na telovadbo, v kozmetični salon ali karkoli drugega samo, da ne bi bili sami.
Tako kot uživanje drog oziroma alkohola in vztrajanje v nezdravih odnosih, je tudi nenehna zaposlenost moteča in problematična. Ves čas moramo biti zaposleni in aktivni – da je ne bi čutili neprijetnih občutkov osamljenosti.
Težava pri tovrstnem načinu spopadanja z osamljenostjo je, da količina nadomesti kakovost. To lahko pomeni, da veliko časa preživite v površinskih odnosih s številnimi ljudmi, zato nimate časa, da bi vzpostavili globje, bolj kvalitetne odnose s tistimi, ki jim je mar za vas. Ali pa se zaposlite s tisoč in eno aktivnostjo, ki vam v resnici ni pomembna in v njej ne uživate. Ob vsem tem pa se počutite vedno bolj prazne in osamljene.
Ponovno vidimo dilemo kratkoročno/dolgoročno. Čeprav lahko nenehna zaposlenost in druženje začasno ublaži občutke osamljenosti, se to zgodi na račun izgube stika s seboj, praznih in neizpolnjujočih aktivnosti ter predvsem pomanjkanja globlje povezanosti, bližine in intimnosti, po kateri v resnici hrepenimo v odnosu.
Poleg tega je nenehna zaposlenost preprosto izčrpavajoča in lahko zlahka povzroči kronični stres, izgorelost in tesnobo.
4. Depresija
O depresiji je težko pisati ali govoriti splošno, saj je zelo zapletena in se pojavlja v številnih oblikah. Toda pogost vzorec med kronično osamljenimi ljudmi je pojav depresije.
Z drugimi besedami, ko ste dovolj dolgo osamljeni in izolirani, se lahko pojavijo simptomi depresije, kot so slabo razpoloženje, pomanjkanje energije, apatičnost, otožnost, črnogledost in brezup. Povezava med osamljenostjo in depresijo se zlahka spremeni v začaran krog: medtem ko osamljenost lahko vodi v depresijo, depresija posledično okrepi občutke osamljenost in tako je naše počutje vedno slabše.
V prihodnjem članku si preberite, kako se z osamljenostjo lahko spoprimemo na učinkovit in zdrav način ter kako lahko pomagate prijateljem ali najdražjim, ki jih pesti osamljenost.
#chronicloneliness #loneliness #selfsabotage #physicalhealth #wellbeing #mentalillness #depressivesymptoms #stresshormones #unhealthyrelationship #fear #chronicbusyness #chronicstress #burnout #depression #kronicnaosamljenost #osamljenost #samosabotaza #fizicnozdravje #dobropocutje #dusevnabolezen #simptomidepresije #stresnihormoni #nezdraviodnosi #strah #nenehnazaposlenost #kronicnistres #izgorelost #depresija