top of page
Search

Razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo


Ljubezen. Zaljubljenost. Ju lahko enačimo ali pa je ena morda pogoj za nastanek druge? Pri svojem delu s klienti se pogosto srečam z vprašanjem, ali sploh obstaja razlika med tem, da nekoga ljubiš in da si zaljubljen? Ali ni pravzaprav »biti zaljubljen« prva faza, iz katere se potem razvije ljubezen?





Dejstvo je, da lahko ljubimo veliko ljudi v svojem življenju na različne načine (materinska ljubezen, sestrska/bratska ljubezen, prijateljska ljubezen…), a v tokratnem prispevku bom govorila o romantični ljubezni, torej o partnerstvu. Pa si najprej poglejmo, kakšna je razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo.



Zaljubljenost in ljubezen


Prava ljubezen je pogosto tisto, kar pride po tem, ko se zaljubimo, ko torej faza »zaljubljenosti« mine. To je tista faza, ko imamo metuljčke v trebuhu in rožnata očala, skozi katera vidimo svojega partnerja kot popolnega. Zaradi izredno močnih čustev, druge osebe ne vidimo realno takšne, kot je. To fazo lahko poimenujemo tudi "faza medenih tednov".


Sčasoma začnejo ti močni občutki izginjati in bledeti, vedno bolj se »prizemljujemo«, če se lahko tako izrazim – realno življenje in vsakdanjost začneta vstopati v odnos. Pri drugi osebi začnemo tako opažati stvari, ki jih prej nismo opazili – nekatere so nam všeč, spet druge ne toliko. To je točka, ko mnogi odnosi razpadejo, saj partnerja ne čutita več tako intenzivnih čustev in mislita, da je to zato, ker se je ljubezen ohladila. V resnici pa sta prišla le do točke, ko se prava ljubezen lahko začne. Do tu sta bila namreč zaljubljena v nek ideal oz. predstavo, ne pa v resnično osebo.


Občutki zaljubljenosti torej izginejo, vendar ne skrbite, to je normalen potek ljubezni. Na tak način se vajin odnos lahko premakne na drug nivo, se poglobi. Pridejo trenutki v odnosu, ko je vajina ljubezen na preizkušnji – to je takrat, ko bi zaradi neke situacije, na primer zaradi nestrinjanja ali pa zaradi nekega neskladja v odnosu, najraje kar prekinili odnos. A se kljub temu odločite, da boste premagali to težko situacijo, se pogovorili s partnerjem o občutkih in našli skupno pot naprej. Ta odločitev pomaga poglobiti vašo povezanost in ljubezen drug do drugega. To je razlika med zaljubljenostjo in resnično ljubeznijo.



Poglejmo malo podrobneje, kako poteka zaljubljenost in kako občutimo ljubezen:


Zaljubljenost je običajno faza na začetku odnosa in je kratkoročne narave. Mnogi v fazi zaljubljenosti izgubijo apetit, občutijo izredno povečano energijo in imajo težave z nespečnostjo. Je izredno razburljivo in vznemirljivo obdobje, ko smo tako rekoč skoraj obsedeni s svojim partnerjem in hrepenimo po stalnem stiku. Zaljubljenost »poganjata« poželenje in spolna privlačnost.


V telesu se aktivira dopamin, zaradi česar se počutimo evforične, zaradi hormona norepinefrina ali noradrenalina, občutimo nemir, potijo se nam roke in srce bije hitreje, »hormon sreče« ali serotonin pa vzbuja v nas takšne občutke sreče, kot da smo izgubili razum. Ravno zaradi teh fizičnih procesov, ki spodbudijo tako zelo intenzivne in morda celo pretirane občutke sreče, se v fazi zaljubljenosti ne bi smeli odločati o tem, ali je oseba pred nami zares pravi partner za nas, kajti v tej fazi nismo sposobni videti realne slike osebe.


Nekateri posamezniki v trenutku, ko vznemirjenje začne popuščati, ne želijo več nadaljevati odnosa in so kmalu spet v iskanju novega partnerja – novega vznemirjenja, privlačnosti in poželenja. Lahko rečemo, da so zasvojeni z zaljubljenostjo oziroma z občutki, ki jih le ta prinaša in za vsak odnos pričakujejo, da bo vedno tako vznemirljiv kot na začetku.


Ljubezen je drugačna od zaljubljenosti. Če je zaljubljenost deroča reka, polna brzic in vrtincev, je ljubezen morje, kjer vsake toliko mirno gladino preseka kakšen val. Tudi ko ljubimo, se v našem telesu dogajajo kemični procesi: sprošča se hormon oksitocin, ki je gonilna sila v privlačnosti, skrbi za druge in ima velik vpliv na reproduktivni sistem; rečemo mu tudi hormon »crkljanja« ali »ljubezni«, ker se izloča, ko se ljudje telesno dotikamo eden drugega, objemamo in poljubljamo, pa tudi, ko smo v stiku z živalmi. Navezanost krepi tudi hormon vazopresin, ki vpliva še dodatno na poglabljanje vezi med partnerjema.


V vsakem kakovostnem odnosu lahko pride do težav in včasih je lahko ravno faza zaljubljenosti, ki sta jo partnerja doživela na začetku odnosa, v pomoč. Ko se pogovorita in poskusita ponovno obuditi občutke in vznemirjenje faze zaljubljenosti, se zgodi, da se ponovno zaljubita eden v drugega.


Lahko pa se podobni občutki zaljubljenosti pojavijo tudi kasneje v odnosu. Na primer, ko pri partnerju opazimo neko lastnost, ki jo do zdaj nismo in nas tako prevzame, da do partnerja naenkrat občutimo ogromno ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja – lahko bi rekli, da se na novo zaljubimo vanj (primer: ko dobimo otroka in opazimo pri partnerju nežnost in ljubeč odnos do otroka).


Morda se komu zdi, da ljubezen ni tako vznemirljiva kot zaljubljenost. A če si želimo kakovosten in dolgotrajen partnerski odnos, se moramo potruditi in si vzeti čas, da lahko ljubezen zraste in se razvije. Ljubezen zahteva zrelost in umirjenost. V odnosu bodo obdobja razočaranja in nemira, obdobja, ko bomo s partnerjem vsak na svojem bregu. A če se odločimo za ljubezen, se bomo znali potruditi, vztrajati in vlagati v odnos in s komunikacijo reševati konflikte in nerazumevanje.



Biti zaljubljen je tako vznemirljivo…

Ko se zaljubite, so vse ​​vaše misli in vaša pozornost usmerjene na drugo osebo. Ostale stvari v vašem življenju kar naenkrat niso več tako pomembne – v službi vse obveznosti opravite kar tako mimogrede, domača opravila ravno tako, vsi ljudje se vam zdijo tako prijazni, še celo hrana ima boljši okus... Najpomembnejše vam je preživeti čas s partnerjem in takrat se vam zdi, kot da se je svet ustavil in obstajata le še vidva.


…a kaj, ko to ni realno življenje.

Če želimo, da bi odnos trajal dolgoročno, mora romantična ljubezen prerasti v drugačno ljubezen. Tisti začetni topli in mehki občutki v začetku odnosa, ne morejo trajati večno. Faza ljubezni, ki sledi, nima enako intenzivnih občutkov, a če si dovolimo, lahko doživimo globoko povezanost in bližino, ki je v fazi zaljubljenosti ne moremo. Ljubezen raste s časom in skozi različne preizkušnje. Prava ljubezen pomeni ljubiti partnerja takšnega kot je, tudi njegove nepopolnosti ter zahteva trud in osebnostno rast obeh partnerjev.


Prava ljubezen je izbira in odločitev, da bomo v odnosu vztrajali in vanj vlagali svoj trud in pozornost.



bottom of page