Search

Odlašanje – kakšne težave nam povzroča in zakaj odlašamo?


Petek popoldan je in bliža se 17.00 ura. Hitite, da bi pravočasno oddali dokumente za projekt, pri katerem sodelujete. Medtem ko tipkate, se v mislih samoobtožujete, zakaj se niste lotili tega že takoj zjutraj. Zakaj ste se namesto tega lotili drugih nalog, šli na kavo s sodelavci… ‘Oh, le kaj mi je bilo tega treba’, si mislite zdaj, ko bijejo zadnje minute do oddaje projekta. Vam zveni znano?





Naj vas pomirim, da niste edini. Veliko ljudi se sooča z odlašanjem v svojem življenju. Res neprijetno, ko vemo, da bi se lahko stvari lotili prej, a kar ne moremo. Nekaj nas drži na mestu. Da bi to lahko spremenili, moramo priti v stik s tistim “nekaj”, kar nas zadrži in zaradi česar odlašamo.


Kaj je odlašanje


Odlašanje je dejanje nepotrebnega odlaganja neke odločitve ali dejanja. To je takrat, ko sicer vemo, da bi nekaj morali ali želeli narediti, a tega kljub temu ne naredimo. Posamezniki, ki odlašajo, ne morejo uspešno uresničevati svojih osebnih ciljev v življenju, kar vodi v nezadovoljstvo s seboj, povečan stres ter splošno vpliva na slabše fizično in duševno zdravje.


Gre res za lenobo


Odlašanje se pogosto zamenjuje z lenobo, a ne gre za isto stvar. Namreč odlašanje je aktiven proces – ti sam se odločiš, da se boš najprej lotil drugih nalog in ne tistih, za katere veš, da bi se jih moral lotiti najprej, je lenoba neaktiven proces. Medtem, ko je lenoba neaktiven proces, kjer je v ozadju apatičnost in pomanjkanje volje za delovanje. Odlašanje pomeni, da prelagamo na pozneje naloge, ki so nam naporne in neprijetne, a so pomembne. Lotevamo pa se tistih, ki so lažje, bolj všečne, enostavne ali pa samo manj pomembne. To v nas pogosto povzroča občutek slabe vesti in sramu. Ko to delamo dlje časa (odlašamo s pomembnimi nalogami, aktivnostmi, odločitvami, itd.), pada naša produktivnost in izgubljamo priložnosti za doseganje osebnih ciljev in želja. Če postane odlašanje naš dolgotrajni vzorec delovanja lahko vodi v izgubo motivacije, občutek izgubljenosti ter slabo duševno počutje.


Zakaj odlašamo

Poleg lenobe se odlašanje pogosto enači tudi z nesposobnostjo upravljanja časa ter pomanjkanjem volje ali motivacije – v resnici je situacija veliko bolj zapletena. Vse več raziskav kaže, da je odlašanje pravzaprav problem uravnavanja oziroma regulacije čustev. Kronično odlašanje je pogosto znak nerešenega čustvenega problema. Namreč čustveni sprožilci vplivajo na to, kako se počutimo, kar posledično vpliva na naše vedenje. Zato morda posamezniki, ki se soočajo z odlašanjem, napačno menijo, da je odlašanje samo po sebi tista glavna težava, ki jo imajo. In je ne povezujejo s čustvenim problemom, ki stoji zadaj.


Odlašamo namreč iz različnih razlogov: odpor do naloge, strah pred neuspehom, dvom vase, ... Ni enega odgovora na to, kaj je vzrok za odlašanje, ker obstaja veliko dejavnikov, ki povzročajo tovrstno izogibanje. Odlašanje se lahko pojavi tudi v povezavi z različnimi težavami v duševnem zdravju (ADHD, motnje hranjenja, perfekcionizem, anksioznost, depresija). Strategija izogibanja, ki ponuja trenutno olajšanje, samo okrepi vedenje in nadaljuje cikel izogibanja. Torej, večkrat ko se posameznik izogne oz. odloži neko ​​nalogo, težje je ustaviti cikel odlašanja.


Glavni psihološki in čustveni razlogi za odlašanje so:

  • Da se nečesa lotimo, se moramo sami, zavestno spodbuditi k akciji oziroma delovanju;

  • Za delovanje se moramo motivirati;

  • Včasih se počutimo demotivirane, kar občutimo kot tesnobo, strah pred neuspehom, perfekcionizem ali odpor do opravil;

  • Poleg tega se včasih soočamo tudi z ovirami, kot so izčrpanost, preveč abstraktni cilji ali pa rezultati, ki bodo vidni šele daleč v prihodnosti;

  • V nekaterih primerih nas lahko k odlašanju pripeljejo tudi drugi dejavniki, kot so samo-sabotaža, upor ali iskanje dražljajev zaradi želje po intenzivnih, drugačnih, novih občutkih in doživetjih.


Najpogostejši dejavniki, ki delujejo demotivacijsko in delujejo kot ovire:


  • abstraktni cilji,

  • rezultati, ki bodo vidni šele čez nekaj časa v prihodnosti,

  • nezmožnost predstave samega sebe v prihodnosti,

  • občutek preobremenjenosti,

  • anksioznost, depresija, ADHD…,

  • odpor do opravil,

  • perfekcionizem,

  • strah pred kritiko in negativnimi povratnimi informacijami,

  • strah pred neuspehom,

  • občutek pomanjkanja moči in kontrole,

  • pomanjkanje motivacije,

  • pomanjkanje energije,

  • iskanje dražljajev.


Za uspešno spoprijemanje z odlašanjem, morate najprej ugotoviti, zakaj odlašate z določenimi nalogami in odločitvami. Kaj je globlji vzrok - kaj vas žene k temu, da se določenim nalogam, odločitvam ali aktivnostim izogibate, medtem, ko se drugih z lahkoto lotite in jih opravite pravočasno? Vzemite si čas in razmislite ter začutite kdaj in s čim odlašate, da se pojavijo misli in čustva, ki vam bodo omogočala vpogled v globlje razloge za izogibanje.


V tem članku pa vam bom predstavila nekaj tehnik za premagovanje odlašanja.


#procrastination #selfsabotage #taskavoidance #badhabit #lifestyleissue #anxiety #ADHD #emotionregulation #perfectionism #depression #mentalhealth #motivation #taskaversion #fearoffailure #feelingoverwhelmed #laziness #odlašanje #odpordoopravil #slabenavade #anksioznost #ADHD #uravnavanječustev #perfekcionizem #depresija #mentalnozdravje #motivacija #izogibanjeopravilom #strahpredneuspehom #preobremenjenost #lenoba