Search

Kaj so čustva in zakaj so tako zelo pomembna




Razlika med občutkom oz. senzacijo in čustvom oz. emocijo


Oba sicer (ob)čutimo, vendar občutke lahko čutimo ves čas, čustva pa doživljamo občasno. Prav tako lahko občutke doživljamo brez prisotnosti čustev (npr. se zavedamo, da nas boli glava ali da imamo napete ramenske mišice) ali pa kot sestavino čustva (npr. kepa v grlu in stiskanje v želodcu, ko nas je strah).


Občutki tako predstavljajo telesno področje, so fizični odziv na določene dražljaje in prikazujejo neposreden stik z zunanjim svetom ter našim notranjim telesnim stanjem. Nek telesni občutek lahko ocenimo za pomembnega in tako predstavlja dražljaj, ki izzove neko čustvo. Hkrati pa so občutki obvezna sestavina čustvenega doživljanja in jih lahko razumemo kot zavestno zaznano telesno reakcijo na čustva.


Čustva ali emocije pa predstavljajo psihično oz. duševno področje, so naš subjektivni odziv na zaznane dražljaje in so odvisna od naše percepcije oz. mentalne predstave in sistema vrednot - tega, kako te dražljaje doživimo, ocenimo, vrednotimo ter kakšno pomembnost, pomen in smisel jim pripišemo. Zato so čustva naše osebne reakcije na življenjske situacije oz. dogajanje – naše doživljanje le-teh.


Dražljaji, ki izzovejo občutke in čustva, so lahko notranji (misli, spomini, domišljija, pretekle izkušnje) ali zunanji (nek objekt, oseba ali okoliščina). Čeprav lahko občutimo različne občutke oz. senzacije ves čas preko zaznav raznih dražljajev (npr. mrzel zrak povzroči, da nas zebe), pa občutimo čustva samo v situacijah, ki se nam zdijo pomembne (npr. ko zaznamo, da nas zebe, se pojavi strah, da bomo zboleli). Večji pomen in pomembnost, ki jo pripišemo nekemu dražljaju, tem močnejše bo čustvo oz. emocija.



Kakšen je namen in funkcija čustev oz. zakaj jih imamo


Vsi imamo čustva in vsakodnevno se v nas pojavljajo najrazličnejša čustva, pogosto hkrati. Namen čustev je, da nas opozorijo na potrebno prilagoditev oz. pripravijo na ukrepanje, ki bi bilo glede na situacijo najprimernejše, s čimer bi poskrbeli zase ali se zaščitili, in se tako ponovno počutili dobro in varno. Temeljna težnja vseh čustev je, da nas varujejo, opozarjajo, motivirajo in pomagajo do osebnega ravnovesja ter pomagajo zadovoljiti naše temeljne želje in potrebe.


Pomembno je zavedanje, da ne obstajajo pozitivna oz. dobra in negativna oz. slaba čustva. Vsa čustva so pomembna, potrebna in imajo svoj namen. Razlika je le v tem, da so nekatera prijetna in druga neprijetna. Npr. vsi radi občutimo srečo, veselje, ljubezen, ponos, samozavest, navdušenje, zadovoljstvo…, težko pa nam je občutiti žalost, razočaranje, prizadetost, sram, krivdo, ponižanje, strah, jezo….


Pogosto imamo težave s prepoznavanjem ali občutenjem samih čustev in se zavemo le telesnih občutkov oz. senzacij, vedenja, ki je sledilo ali tega kako smo čustvo ovrednotili oz. kakšen pomen smo mu pripisali. Kadar se oseba zaveda samo telesnega občutka, ki je sestavina čustvene reakcije, ne pa tudi samega čustva, takrat predstavljajo občutki maskirana čustva. To se pogosto dogaja pri potlačenih in zanikanih čustvih, ki so zakopana globoko v nas.


Primer: nekdo ima prepričanje, da strah doživljajo le strahopetci in slabiči, zato je zanj občutiti strah nesprejemljivo. Namesto čustva bo lahko zaznal občutek, da ga zebe v situacijah, v katerih se v resnici boji. Tako občutek hladu predstavlja prikrito čustvo strahu. Težava je, ker se ne zaveda čustva, ki ga poskuša braniti pred neprijetnimi situacijami, zato tudi ne pride do potrebnega odziva za zaščito samega sebe. Oseba se bo najverjetneje poskušala ogreti, namesto, da bi ozavestila situacije in razloge, ki sprožajo strah. Tako ne bo reševala pravega vzroka za »občutek mraza«, saj ostaja ločen od dejanskega čustva, ki ga povzroča.



Zakaj je zavedanje in prepoznavanje čustev tako zelo pomembno


Našo zaznavo, prepoznavo in zmožnost uravnavanja čustev imenujemo tudi emocionalna pismenost. Koncept, ki ga je razvil Claude Steiner: »Biti emocionalno pismen pomeni, da občutimo čustva, da vemo, katera čustva so to in kako močna so, pa tudi da vemo, kaj jih v nas in v drugih ljudeh povzroča. Naučili smo se kako, kdaj in kje jih izražamo in kako jih nadziramo. Vemo, kako čustva vplivajo na druge in sprejemamo odgovornost za njihov učinek.«


Tako se osnovna emocionalna pismenost prične s sposobnostjo prepoznavanja, ustreznega poimenovanja in besednega izražanja čustev. Enako pomembno pa je, da se čustvom ne izogibamo, jih ne odrivamo in bežimo pred njimi, zatiramo, zadržujemo ali potlačimo. Na primer, sporečemo se s partnerjem in ker so v bližini otroci, se pretvarjamo, da je vse v redu. Ali pa zaznamo močno žalost, tesnobo ali strah in ker so nam to preveč težka čustva, se hitro prisilno usmerimo v neko drugo aktivnost, da se zamotimo.


V kolikor smo se že v otroštvu naučili zatirati naša čustva, smo odraščali brez stika z njimi, zato nimamo le težav s soočanjem, temveč tudi s prepoznavanjem in razločevanjem čustev. Zatrta ali prezrta čustva pa ne morejo opraviti svojega krovnega namena oz. naloge (da nam pomagajo, nas zaščitijo), zato se nabirajo in krepijo v naši podzavesti ter iščejo pot, da bi se izrazila. Kar lahko vodi v psihosomatska obolenja (bolečine in napetosti v mišicah, glavobol, prebavne motnje, težave s kožo, nespečnost, kronične in celo avtoimune bolezni, itd. ) in slabo počutje oz. razpoloženje – otopelost, utrujenost, izčrpanost, razdražljivost, otožnost, brezup, anksiozne motnje in depresivna stanja.


Zato je bistveno, da vsa naša čustva prepoznamo, jih sprejmemo, izrazimo in se jih naučimo uravnavati (regulirati).



Kaj pomeni uravnavanje ali regulacija čustev


Uravnavanje čustev je sposobnost, ko vplivamo na lastno čustveno stanje. Vključuje spreminjanje naših misli, pogledov, prepričanj in posledično vedenja oz. odzivov. Ko za uravnavanje svojih čustev uporabljamo zdrave prijeme in tehnike, je naše počutje boljše in hitreje si opomoremo po neprijetnih izkušnjah.


Regulacija čustev je temeljnega pomena, če želimo imeti uravnoteženo in zadovoljno življenje. Z uravnavanjem čustev smo sposobni sprejemati boljše odločitve, odkriti učinkovite mehanizme spoprijemanja z izzivi in posledično se spremeni tudi naše delovanje, ki pozitivno vpliva na nas in naše bližnje. Ko se zavedamo čustev in si vzamemo čas za razmislek, zakaj se tako počutimo, se lažje odločimo kaj bi bila najboljša rešitev oz. kako smotrno postopati naprej. Tako mi postanemo "šofer" našega življenja in ne naša čustva.


V naslednjem prispevku pa si lahko ogledate nekaj učinkovitih strategij uravnavanja čustev.


#čustva #emocije #občutek #senzacija #doživljanječustev #skrbzase #zaščititisebe #temeljnepotrebe #pozitivnačustva #negativnačustva #prijetnačustva #neprijetnačustva #prepoznavanječustev #telesniobčutki #maskiranačustva #potlačenačustva #zanikanačustva #prepričanja #zavedanječustev #reagiranje #emocionalnopismen #emocionalnapismenost #begpredčustvi #izogibaječustvom #strah #jeza #sram #veselje #žalost #sreča #zadovoljstvo #otroštvo #podzavest #psihosomatskaobolenja #slabopočutje #otopelost #izčrpanost #brezup #anksioznost #depresija #sprejemanječustev #uravanavanječustev #uravnoteženoživljenje #sprejemanjeodločitev