V prvem prispevku so predstavljeni ključni vidiki nesigurnosti s katero je danes prežeto nešteto področij našega življenja zaradi pandemije koronavirusa ter zakaj nam prepuščanje zaskrbljenosti in premlevanju vseh možnih negativnih scenarijev prihodnosti le otežuje lastno doživljanje trenutne situacije.
Tokrat pa se bomo posvetili enemu od prijemov za bolj učinkovito in zdravo spoprijemanje z negotovostjo – Preusmerjanju pozornosti na stvari, ki jih lahko nadziramo.
Čeprav se trenutno vsi soočamo z negotovostjo na številnih področij našega življenja, žal pri večini nimamo možnosti vpliva ali nadzora nad končnim izidom. A kljub temu nismo popolnoma nemočni. Ne glede kakšne so naše osebne okoliščine in strahovi, lahko svoje misli in aktivnosti osredotočimo na področja, pri katerih imamo določeno mero kontrole in možnosti vpliva. Namesto, da se prepuščamo skrbem in razmišljanju o vsem kar je izven naše kontrole ter popolnoma nepredvidljivo ali neobvladljivo.
Na primer, če smo v tem težkem času izgubili zaposlitev in dohodek, imamo na izbiro dve možnosti. Lahko se prepustimo grozi, strahu, paniki in obupu ter dopustimo, da nas to vodi v samo-smiljenje, neaktivnost, apatičnost in lahko tudi v anksioznost ali depresijo. Ali pa se kljub izjemno neprijetnim okoliščinam osredotočimo na iskanje nove zaposlitve, ker pomeni, da čas in aktivnost usmerimo v posodobitev našega življenjepisa, dnevno spremljamo razpise prostih delovnih mest, pošiljamo prijave (tudi na podjetja ali organizacije, ki so nam zanimive, čeprav nimajo objavljenih odprtih delovnih mest) ter aktivno poizvedujemo o morebitnih priložnostih znotraj svoje mreže stikov in poznanstev. V kolikor smo zaradi koronavirusa zaskrbljeni za svoje zdravje in zdravje naših bližnjih, imamo ponovno dve možnosti. Lahko nas ta strah paralizira in v nas povzroča občutke panike, jeze in nemoči, zaradi katerih si ne upamo stopiti ven. Lahko pa ukrepamo tako, da nosimo zaščitno masko, skrbimo za redno umivanje in sterilizacijo rok, redno čistimo notranje površine, se izogibamo gneči in tako po najboljših močen prispevamo k skrbi zase in za druge. V kolikor smo zaradi trenutne situacije primorani šolati otroke od doma ali skrbeti za malčke, ki ne morejo v vrtec, hkrati pa moramo od doma opravljati tudi svoje delo, je to izjemno naporno in stresno. Čeprav nam je to postavilo celotno življenje na glavo, imamo ponovno dve možnosti. Lahko se prepustimo stresu, izgorelosti, občutku izgube kontrole, obupu ali jezi. Lahko pa razmislimo o naši novi realnosti, zastavimo plan in strukturo dneva, ki bo najbolj realna in učinkovita za vse vpletene, poskušamo postaviti meje in enostavno naredimo kar je v naši moči. Kar ne moremo ali ni izvedljivo, sprejmemo, ne glede na morebitno nezadovoljstvo ali negodovanje drugih (npr. nadrejenih v službi ali učiteljev v šoli). Tako si dovolimo biti samo človek, se zavedamo, da delamo po najboljših močeh, se osredotočimo na vse kar lahko postorimo in je znotraj naših zmožnosti. Ostalo pa spustimo in tudi sami sebi dovolimo oz. oprostimo, da glede na trenutne nenormalne razmere pač ne zmoremo. Enako velja za področje družabnega življenja in medosebnih stikov. Lahko se izoliramo, osamimo in postanemo asocialni zaradi trenutnih prepovedi druženja v živo ter se prepuščamo malodušju, tesnobi in depresivnim mislim. Ali pa poiščemo stik z našimi bližnjimi preko številnih digitalnih aplikacij, ki nam omogočajo video pogovore v živo in tako še vedno poskrbimo za družabno življenje, čeprav na malo drugačen način kot smo tega vajeni.
Namreč, če se osredotočamo na vidike težave, kjer imamo neko možnost vpliva ali kontrole, lahko preidemo iz neučinkovitega stanja zaskrbljenosti in premlevanja v stanje aktivnega reševanja težav in iskanja rešitev. Seveda se vsak od nas sooča z edinstvenimi in njemu lastnimi okoliščinami in izzivi. In v določenih situacijah imamo žal možnost vpliva izključno na naš odnos in čustveni odziv. Kajti naša miselna naravnanost (pogled in dojemanje) in kako se odzovemo v neprijetnih okoliščinah, v veliki meri določa kako le-te doživimo in preživimo.
Soočanje in sprejemanje čustev in občutkov
Kadar nimamo možnosti vpliva ali kontrole v določenih okoliščinah, nas zlahka preplavijo strah in negativna čustva. V tovrstnih situacijah ljudje pogosto potlačimo oz. zanikamo neprijetna čustva in občutke, se poskušamo prisiliti biti pozitivni in se pretvarjamo, da smo v redu. Toda zanikanje in zatiranje čustev vodi v še večji občutek nemira in tesnobe, in nas naredi bolj ranljive oz. dovzetne za težave z depresijo, anksioznostjo in izgorelostjo.
Kadar v določeni situaciji nimamo nobenih možnosti nadzora ali vpliva, se lahko vsaj aktivno soočimo s svojimi čustvi, doživljanji in občutki - tudi tistimi najbolj neprijetnimi, težkimi in zastrašujočimi. To pomeni, da jih najprej dovolimo in si jih priznamo. Nato se jim vsaj za nekaj trenutkov posvetimo, jih poskušamo prepoznati, občutiti v celoti, jih samo opazovati brez želje ali potrebe po spreminjanju, ter jim s tem omogočimo, da so videna, slišana in občutena. Kajti to je tisto, kar naša čustva in občutki potrebujejo, da se lahko umirijo, izzvenijo ter spremenijo. Če si boste dovolili in omogočili na tak način doživljati vsa čustvena stanja, ki jih povzroča negotovost, se boste lažje spoprijeli s trenutnimi izziv in bolje prenašali z njimi povezan stres ter hkrati občutili vsaj delček notranjega miru.
V naslednjem prispevku pa si lahko ogledate naslednji prijem oz. nasvet za bolj učinkovito in zdravo spoprijemanje z negotovostjo in sicer kako lahko izzovemo našo potrebo po gotovosti.