V prvem prispevku so predstavljeni ključni vidiki nesigurnosti s katero je danes prežeto nešteto področij našega življenja zaradi pandemije koronavirusa ter zakaj nam prepuščanje zaskrbljenosti in premlevanju vseh možnih negativnih scenarijev prihodnosti le otežuje lastno doživljanje trenutne situacije. V nadaljnjih prispevkih pa so predstavljeni različni prijemi in nasveti za bolj učinkovito in zdravo spoprijemanje z negotovostjo.
Tokrat bom predstavila enega od prijemov oz. nasvetov in sicer kako lahko izzovemo našo potrebo po gotovosti.
Čeprav so negotovost in spremembe neizogibni del življenja, nam pogosto povzročajo občutke nelagodja. Da bi se z nelagodjem lažje spopadali, najpogosteje zapademo v zaskrbljeno premlevanje vseh možnih negativnih scenarijev in tudi v enega ali več od spodaj naštetih nezdravih vedenj:
Pretirano iščemo tolažbo, uteho, zagotovila in pomiritev pri drugih. Naše prijatelje ali bližnje ves čas sprašujemo za mnenje glede naših odločitev ter na spletu neprestano raziskujemo in iščemo razne informacije in nasvete oz. mnenja strokovnjakov, in tako skušamo umiriti oz. odpraviti negotovost, ki nas obremenjuje in hromi.
Mikro-upravljamo druge ljudi. To pomeni, da v resnici ne zaupamo drugim, da bodo določene naloge, obveznosti ali opravila opravili dobro samostojno. Zato nobenih nalog ali obveznosti v celoti ne prepustimo drugim, temveč jim ves čas dihamo za vrat, jih spremljamo in nadziramo ter poskušamo popravljati oz. usmerjati. Bodisi v službi ali v domačem okolju. Lahko celo poskušamo prisiliti ljudi okoli sebe, da se spremenijo (postanejo takšni kot mi želimo), le zato, da bo njihovo vedenje bolj predvidljivo za nas.
Odlašamo. Kadar odlašamo oz. zavlačujemo s prejemanjem kakršnihkoli odločitev ali akcij, se s tem poskušamo izogniti negotovosti glede potencialnih izidov oz. rezultatov. Tako najdemo razloge in načine s katerimi odlagamo lastne aktivnosti in ukrepe – ali se celo izogibamo nekaterim situacijam - in tako poskušamo preprečiti, da bi se kaj slabega ali neprijetnega zgodilo.
Konstantno preverjamo stvari. Neprestano kličemo ali pošiljamo sporočila partnerju, staršem, otrokom, prijateljem ali sodelavcem, da bi se prepričali, da je vse v redu in da ni kje kakšna nevarnost. Konstantno preverjamo vse možne kanale in vse naloge (bodisi službene ali domače), da ja nebi spregledali nečesa, kar bi lahko imelo negativne posledice.
Kako lahko spremenimo tovrstno vedenje
Zgoraj omenjena vedenja s katerimi poskušamo obvladati neprijetne občutke zaradi negotovosti, lahko začnemo spreminjati tako, da si zastavimo naslednja vprašanja:
Katere so prednosti gotovosti? In katere so slabosti?
Življenje se lahko v trenutku spremeni in je polno nepričakovanih dogodkov in presenečenj - a to ni nujno nekaj slabega. Kajti tako kot se zgodijo neprijetni nepričakovani pripetljaji (npr. prometna nesreča ali resna zdravstvena težava), se zgodijo tudi izjemno lepa presenečenja (npr. nepričakovana sanjska ponudba za službo, povišica plače ali telefonski klic starega prijatelja). Razne priložnosti in pozitivna presenečenja v življenju so pogosto plod nepričakovanega. Zato nam zdravo spoprijemanje z negotovostjo pomaga do večje psihofizične odpornosti - da smo bolj prilagodljivi, rastemo in se razvijamo kot osebe ter hitreje najdemo učinkovite prijeme za premagovanje življenjskih izzivov.
Glede koliko stvari v življenju ste resnično lahko popolnoma prepričani?
Pomislite, ali ste lahko zares 100% prepričani glede trenutne zaposlitve (da jo boste imeli do konca delovne dobe) ali da boste vedno dobrega zdravja ali glede tega kaj bo prinesel jutrišnji dan?
Zgoraj omenjena vedenja kot so zaskrbljeno premlevanje, pretirano iskanje zagotovil, mikro-upravljanje drugih, odlašanje in preverjanje v nas ustvarjajo iluzijo, da imamo s tem določeno mero nadzora oz. kontrole na življenjskimi dogodki in situacijami. V resnici pa bo življenje vedno našlo pot, da nas preseneti, ne glede kako zelo se trudimo planirati, predvideti in se pripraviti na vse možne izide. Zato vsakršen trud za iskanje in dosego sigurnosti, gotovosti ali prepričanosti neizbežno vodi le v občutke skrbi in tesnobe.
Ali domnevate, da se bodo zgodile slabe stvari samo zato, ker je izid negotov? Kakšna pa je verjetnost, da se bo prav to zgodilo?
Kadar se soočamo z negotovostjo največkrat poudarjamo in precenjujemo verjetnost, da se bo zgodilo nekaj slabega ter hkrati podcenjujemo naše zmožnosti spoprijemanja s tem, v kolikor bi se nezaželeno res zgodilo. Toda v resnici je v večini primerov verjetnost, da se bo zgodilo nekaj slabega, (tudi v tem negotovem času) majhna. Ali ni bolje sprejeti to majhno možnost in se raje osredotočiti na verjetnejše pozitivne izide? Vprašajte prijatelje, sodelavce ali družinske člane, ki očitno bolje shajajo z nesigurnostjo in vsem neznanim v teh časih, kako se oni s tem spoprijemajo. Nato razmislite ali bi morda lahko tudi vi storili enako.
S tem, ko izzovemo svojo potrebo po sigurnosti, predvidljivosti in gotovosti, lahko začnemo opuščati negativna vedenja, si zmanjšamo nivo stresa in skrbi ter tako pridobimo čas in energijo, ki ju lahko usmerimo v bolj praktične, pozitivne in prijetne aktivnosti ter namene.
#gotovost #sigurnost #prepričanje #predvidljivost #potrebapogotovosti #potrebapokontroli #tolažba #uteha #zagotovilo #pomiritev #mikroupravljanje #odlašanje #zavlačevanje #preverjanje #spremembe #vprašanja #prednosti #slabosti #premagovanje #misli #pogled #dojemanje #doživljanje #miselnanaravnanost #iskanjerešitev #reševanjetežav #zaskrbljenost #nesigurnost #negotovost #skrbi #izzivi #težave #premlevanje #strah #nevarnost #premišljevanje #preizpraševanje #nemoč #preobremenjenost #tesnoba #nadzor #kontrola #vpliv #odnos #odziv