Vsak izmed nas se je že kdaj v svojem življenju počutil osamljenega. To je popolnoma normalen občutek. Ravno tako smo že bili kdaj sami – stran od družine, partnerja, prijateljev…, le mi in tišina okoli nas. To je čas, ki si ga vzamemo, da smo sami. A to še ne pomeni, da smo tudi osamljeni. Biti sam ali biti osamljen ni enako. Biti sam je čas, ki ga planiramo zato, da konstruktivno preživimo čas sami s seboj – na primer, da se pogovorimo s seboj, da razmislimo o odločitvi, ki jo moramo sprejeti, da se umirimo in naberemo novih moči. In to ni enako kot biti osamljen.
Naš mehanizem preživetja nas žene že od nekdaj k vzpostavljanju trdnih odnosov, ki imajo za nas smisel. Vendar, ker se pogosto zgodi, da nam ne uspe zgraditi tovrstnih odnosov, temveč se lahko zadovoljimo le s površinskimi odnosi, se zaradi tega lahko počutimo osamljene.
Osamljenost je opredeljena kot družbena izolacija. To pomeni, da ima posameznik občutek, da ne more vzpostaviti socialnih stikov s tistimi ljudmi, s katerimi bi si želel imeti nek odnos. V raziskavi, ki so jo izvedli v treh državah, so ugotovili, da se več kot 9% Japoncev, 22% Američanov in 23% Britancev počuti osamljene ves čas ali pogosto, jim primanjkuje druženja ali pa se sicer počutijo »odrezane« od drugih ljudi.
Kako se počutimo, ko smo osamljeni
Osamljen posameznik se počuti, kot da ni del družbe in družbenega dogajanja. Počuti se, kot da je popolnoma sam na svetu. Na kronično osamljenost vpliva kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov – ali se bo pri nas razvila kronična osamljenost je odvisno od naših genov kot tudi od družbenih okoliščin (npr. ločitev od partnerja, smrt staršev, selitev v drugo okolje…). Naj navedem primer: če se nekaj mesecev po smrti vašega bližnjega počutite osamljeni, je to povsem normalno. Če pa se mesece ali leta vsak dan počutite osamljene, je to znak, da gre za kronično osamljenost in da potrebujete pomoč.
Kronična osamljenost
Posameznik, ki trpi za kronično osamljenostjo, je pogosto izčrpan in brez energije. Lahko postane depresiven, tesnoben, sovražen do drugih ljudi in bolj nagnjen k razvoju različnih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in bolezni srca. Bolj je tudi nagnjen k samomoru.
Kronično osamljeni nimajo odnosa s seboj. Ker ne poznajo sebe in svoje vrednosti, stalno iščejo potrditev in občutek, da so sprejeti, od zunaj, od drugih ljudi. In ko tega ne dobijo, se počutijo še slabše, še bolj osamljene. Verjamejo, da so vredni le, ko jim to vrednost dajo drugi.
Ravno zaradi pomanjkanja lastne vrednosti (samozavesti), se ti posamezniki bojijo vzpostaviti stik z drugimi, saj imajo v sebi občutek, da nimajo ničesar, kar bi lahko dali v odnos, poleg tega jih je strah stikov. Zaradi tega se raje umaknejo, kar še poveča občutek osamljenosti in padejo v začaran krog.
Kako si lahko pomagamo sami
Osamljenost ni prijeten občutek, a je dobra novica ta, da ima kratek rok trajanja. Poleg tega lahko veliko sami naredimo k boljšemu počutju že s tem, da raziščemo, kaj je sprožilo ta občutek – zakaj se počutimo osamljene? Na tak način bomo lahko našli tudi rešitev, kako se osamljenosti znebimo. A pozor – bolj ko se osredotočamo nase in bolj ko posvečamo pozornost občutku osamljenosti, težje se bomo osredotočali na druge ljudi, težje bomo vzdrževali odnose z drugimi.
Spodaj je nekaj načinov, s katerimi si lahko pomagate sami:
1. Osredotočajte se na potrebe in občutke drugih
Na ta način boste manj časa in energije porabili za osredotočanje na svoje osamljene misli in občutke. Potrudite se, pristopite k nekomu, začnite pogovor, čeprav vam bo na začetku težko. Pokažite zanimanje, da vam je mar. Postavite nove prioritete v svojem življenju – naj bodo spoštljivi in ljubeči odnosi na prvem mestu.
2. Poiščite družbo ljudi, ki jih zanimajo in veselijo iste dejavnosti kot vas
Poiščite tečaj, društvo ali skupino, ki se redno srečuje na temo, ki tudi vas zanima. To je odličen način, da spoznate nove ljudi in lažje vam bo, ker boste že imeli temo, o kateri se boste lahko pogovarjali. Naj vas izgovori, da nimate časa ali denarja, ne zaustavijo pri tem – čas lahko vedno najdete, le razporediti ga je treba tako, da vam ostane za to, kar je vam pomembno in vredno; če je težava denar, pa obstajajo številni brezplačni tečaji in delavnice, ki se jih lahko udeležite.
3. Bodite radovedni
V pogovoru pokažite iskreno zanimanje za drugega in bodite radovedni. Sprašujte in zares poslušajte, kaj vam drugi govori. Poslušanje je zelo pomembno, saj lahko marsikaj izvemo, poleg tega pa se na ta način osredotočimo na občutke in doživljanja drugega, zato imamo manj časa za svoje občutke osamljenosti. S tem, ko izkažete zanimanje za drugega, boste tudi sami pritegnili njegovo pozornost.
4. Vadite prijaznost
Bodite prijazni in sočutni do drugih. Širite pozitivno naravnanost. Namenite lepo besedo prodajalki v trgovini, nasmehnite se gospodu, ki gre mimo vas na pločniku. Pomislite, kako se vi počutite, ko vam nekdo podari nasmeh. Toplo vam je pri srcu in prav prijetno, kajne? Vaš bližnji ima rojstni dan – namesto neosebnega voščila na Facebook-u, mu pošljite voščilnico po pošti na domač naslov (v kuverto lahko dodate še nekaj sladkega). Podarite obleke, ki jih ne boste več nosili, nekomu, ki mu bodo prišle prav ali pa plačajte brezdomcu topel obrok. Z vsemi temi dejanji ne boste pomagali le drugim, temveč se boste tudi vi bolje počutili.
5. Postanite prostovoljec
Namenite nekaj svojega prostega časa prostovoljnemu delu. Na tak način ne le spoznavate nove ljudi, temveč se razvija tudi občutek pripadnosti skupnosti in družbene podpore.
Če vaša prizadevanja ne obrodijo sadov in se še vedno počutite osamljene, poiščite strokovno pomoč. Poiščite strokovnjaka, ki vas bo varno vodil skozi proces ozaveščanja občutka in osvobajanja le tega.