top of page
Search

Se soočate s praznično depresijo?

Updated: Mar 26, 2022


December je čas veselja, druženja, dobrot na vsakem koraku in srečanj s svojimi prijatelji in družino. To je čas, ko delamo načrte za prihodnost, delamo sezname želja, kupujemo darila, okrašujemo svoj dom. Sliši se lepo, kajne? A nekaterim ljudem prazniki predstavljajo stisko in lahko občutijo depresivno razpoloženje.



Depresijo lahko spodbudijo različni dejavniki. Morda čutite stisko, ker ne boste mogli obiskati svoje družine, saj ravno za praznike delate. Morda ste v težki finančni situaciji in vas pogled na praznično okrašene izložbe spravi v slabo razpoloženje. Poleg tega so povsod okoli vas ljudje, ki se veselijo in zabavajo. Praznično depresijo lahko doživljamo prav ob praznikih – morda preden se le ti začnejo, morda med samimi prazniki ali pa po koncu praznikov.


Vzroki za praznično depresijo so lahko različni:

  • osamljenost,

  • nedavna izguba bližnjega,

  • finančne težave in skrbi,

  • več družabnih in družinskih obveznosti kot običajno,

  • pritisk, da morate biti dobre volje in “praznično” razpoloženi,

  • socialna anksioznost,

  • stres,

  • nerealna pričakovanja.


Nekaj nasvetov, kako se spoprijeti z depresivnim razpoloženjem med prazniki:


1. Ne bojte se spremeniti tradicije: prazniki so običajno polni tradicije. Če občutite depresijo, se morda ne boste želeli držati tradicije, kar je popolnoma v redu. Ne pritiskajte nase s tem, da poskušate slediti dejavnostim, ki ste jih počeli pred leti, ko ste se počutili veliko bolje. Prav je, da določene aktivnosti opustite, če vam trenutno ne odgovarjajo. Dovolite si raziskovati in odkrili boste nove načine praznovanja, ki lahko s časom postanejo tradicija.


2. Aktivirajte se: to je morda nekoliko v nasprotju s prejšnjim nasvetom, vendar nekaterim posameznikom pomaga, če se spravijo v akcijo, kljub temu, da bi najraje ostali doma na kavču. Npr. ugotovijo, da ko so se motivirali in prišli na zabavo (do katere jim sprva ni bilo), so se počutili bolje in se dejansko zabavali.


3. Naučite se reči “ne”: družinsko srečanje, okraševanje, obdarovanje, praznična peciva in potice, svečana oblačila… - včasih je preprosto vsega preveč in ker ne zmoremo, se počutimo slabo. Zato je pomembno, da imamo realen pogled in pričakovanja, tako do sebe kot do drugih - se zavedamo, da se vsi ne bodo razumeli, da bomo letos spekli kakšno potico manj in morda kupili darila le otrokom, ostali denar pa raje darovali v dobrodelne namene. Reči »ne« je zdrava oblika skrbi zase. Če se zaradi praznikov počutite preobremenjene, je prav, da rečete »ne« določenim družabnim obveznostim in opravila omejite na res nujna. Zavrnitev povabila zato, da boste lahko poskrbeli zase, je povsem sprejemljivo in zdravo. Ne glede, ali bodo vaši bližnji to razumeli in vas podpirali, ali ne.


4. Opustite pričakovanja: praznike običajno preživimo z drugimi in pogosto se zgodi, da od drugih nekaj pričakujemo. Lahko pričakujemo nekoga, da se bo udeležil dogodka, a le ta ne pride. Ali pa, da bo nekdo prinesel jed, ki jo nato pozabi ali darilo, ki ga ne kupi. Vse to nas lahko spravi v slabo voljo. Zato raje dovolite, da se stvari odvijejo spontano oz. tako, kot se pač bodo. Ne pritiskajte na druge, da mora biti vse popolno. Opustite pričakovanja in se raje prepustite dogajanju.


5. Naj vaši bližnji vedo za vaše počutje: nobenega razloga ni, da bi svoje praznično depresivno razpoloženje skrivali pred družino in prijatelji, saj to lahko vpliva na poslabšanje vašega duševnega zdravja. Povejte jim, kaj preživljate in kako se počutite. Pogovarjajte se z njimi o vsem kar vas teži in o temah, ki so vam pomembne. Brez ovir jim tudi povejte, da morda ne boste mogli sodelovati pri vseh skupnih dejavnostih v času praznikov.


6. Poiščite podporo, če žalujete za ljubljeno osebo: če ste doživeli izgubo ljubljene osebe, so lahko prazniki še posebej težki. Čeprav bi se morda najraje izolirali od ostalih in žalovali sami, je lahko za vas koristno, če se ravno zdaj obdate s svojimi prijatelji in družino, ki vas lahko v tem času podprejo.


7. Prosite za pomoč: če ste običajno prav vi oseba, ki prevzame odgovornost in vse organizira za praznike, je to lahko zelo obremenjujoče. Dovolite si, da naloge prenesete na druge in prosite druge, da se vključijo in pomagajo. Če že leta delate to vi, morda drugi ne bodo vedeli, kako pomagati – bodite vztrajni in najdite način, kako najbolje razdeliti naloge in ostalim povedati, kako naj se vsake lotijo. V primeru, da zaradi depresije ne zmorete razdeliti nalog, preprosto prepustite vso organizacijo nekomu drugemu. Dovolite jim, da to storijo na svoj način, tudi če je drugačen od vašega.


8. Ne delajte primerjave s preteklimi prazniki: morda so vam bili prazniki, ko so bili vaši otroci še majhni, bolj všeč kot zdaj, ko so že odrasli, morda že poročeni in počitnice preživljajo po svoje. Glejte na vsake praznike kot edinstvene in kot priložnost za neka nova doživetja po vaši meri. Nekateri bodo boljši kot drugi, vsekakor pa ne morejo biti vedno enaki, saj se spreminjamo tako mi, kot tudi naše življenje.


9. Vzemite si dovolj počitka: v prazničnem času se zdi, da je toliko za postoriti, da enostavno nimamo časa za počitek. Ko boste planirali aktivnosti, obvezno planirajte tudi čas za počitek in sprostitev. Naj bo to čas za vas, torej čas, ki ga namenite sebi in stvarem, ki so vam všeč. Poskrbite tudi za dovolj spanca v teh dneh.


10. Pazite na prehrano: med prazniki so običajno mize obložene z najrazličnejšimi dobrotami in včasih se je prav težko zadržati. A pomislite na svoje telo in kaj vaše telo potrebuje za optimalno delovanje – preveč sladkega, slanega ali mastnega zagotovo ne. Privoščite si kaj več dobrot kot sicer, a pazite, da imate nadzor nad količino. Bodite pozorni tudi, da s hrano ne poskušate zapolniti čustvene praznine.


11. Vadba: vadba ni odlična samo za vaše fizično telo, temveč je dobra tudi za vaše duševno zdravje. Z vadbo se veča nivo endorfina (hormona sreče), ki vpliva na izboljšanje vašega počutja in razpoloženja. Vpliva tudi na boljše spanje in pomaga pri sprostitvi tesnobe, napetosti in jeze, ki jih morda občutite. Kljub temu, da imate v času praznikov lahko manj časa, je koristno, če si vzamete uro na dan za vadbo ali kakršnokoli fizično aktivnost, ki vam odgovarja. Morda greste na sprehod s prijatelji ali pa se povzpnete na bližnji hrib.


12. Ne izolirajte se: ko občutite depresivno razpoloženje, si želite biti sami. Izogibate se družini in prijateljem, družabnim srečanjem in ostajate doma za zaprtimi vrati. Morda se vam to trenutno zdi najboljša rešitev, a ne vpliva pozitivno na vaše slabo počutje. Dlje ko ste sami, bolj se boste počutili osamljene in s tem še poslabšali svoje duševno zdravje. Pogost vzrok za praznično depresijo je ravno osamljenost. Če iz kateregakoli razloga nimate možnosti druženja z vašimi bližnjimi, je to v prazničnih dneh lahko zelo težko, saj se zdi, da so vsi drugi obkroženi z ljudmi, ki jih imajo radi. Ne pozabite, da to ni res in da je veliko ljudi, ki doživlja enako stisko kot vi. Poiščite nove možne načine za povezovanje z drugimi – npr. s sodelavci, sosedi, lahko se javite za prostovoljno delo in nekomu drugemu polepšate praznike.


13. Ne razmišljajte o sebi: depresija prinese s seboj ogromno tesnobnih misli in skrbi. Ves čas samo tuhtate in razmišljate o sebi, svojih težavah in nikakor ne morete prekiniti tega začaranega kroga nenehnih skrbi in negativnih misli. Pomagate si lahko tako, da se osredotočiti na druge – na primer tako, da se javite za prostovoljno delo v lokalnem zavetišču, obiščete dom za ostarele ali poiščete druge načine za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Včasih je že sama preusmeritev pozornosti in misli ter občutek, da smo drugim v pomoč dovolj, da se počutimo bolje.


bottom of page